Spletna stran NephroCare uporablja piškotke, da izboljša uporabnikovo izkušnjo in zagotavlja najboljšo možno storitev. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti najdete v našem Pravilniku o zasebnosti.

Zapleti pri sladkorni bolezni in diabetično stopalo

Zapleti pri sladkorni bolezni

Okvare žil pri sladkorni bolezni

Za preprečevanje takšnih zapletov ali za to, da jih je čim manj, lahko na srečo naredite veliko sami, če se zavedate možnih tveganj, upoštevate previdnostne ukrepe ter – kar je najpomembnejše – spremljate in nadzorujete raven sladkorja v krvi. Eden od glavnih izzivov za paciente s sladkorno boleznijo so okvare žil. Če imate sladkorno bolezen, se lahko zgodi, da boste morali zaradi diabetične nefropatije začeti z dializo. Pri tej tako imenovani okvari drobnih žil gre za to, da dolgotrajno visoka raven krvnega sladkorja poškoduje drobne krvne žile v ledvicah, kar pomeni, da ledvice ne morejo več uravnavati vode in soli. Druga vrsta okvare drobnih žil je diabetična retinopatija, ki prizadene oči. Podrobneje si jo bomo ogledali na naslednjih straneh, naprej pa si oglejmo aterosklerozo in kalcifikacijo medije, dve okvari velikih žil, ki prizadeneta velike krvne žile v telesu.

Ateroskleroza

Do ateroskleroze ali otrditve arterij pride, ko se velike krvne žile (npr. arterije): zamašijo z maščobnimi usedlinami, imenovanimi plaki. Plaki se razvijajo počasi, zato je tveganje večje, če imate sladkorno bolezen že dlje časa. Telo obravnava usedline plaka kot vsiljivce in jih napade z imunskimi celicami, zato se pojavi vnetje, zaradi katerega plaki otečejo. Vnetje je še hujše, če je raven sladkorja visoka, zato je zelo pomembno, da jo skrbno spremljate. Dobro je tudi, če se ukvarjate s kakšnim športom ali telesno dejavnostjo, saj to pomaga, da se kri pretaka in da so krvne žile čim prožnejše. Zaradi ateroskleroze se žile zožijo, zaradi kalcifikacije medije (ali kalcifikacije arterije) pa otrdijo, kar lahko povzroči težave s srčno-žilnim sistemom. Zato se lahko zgodi, da vaše dializno zdravljenje ni tako uspešno, kot bi moralo biti, lahko pa se pojavijo tudi težave z vzpostavitvijo in vzdrževanjem žilnega dostopa. Za preprečevanje kalcifikacije medije lahko veliko naredite sami, če nadzirate tisto, čemur vaš nefrolog pravi „kostno-mineralni metabolizem“. Kar pomeni le, da morate z nadziranjem svoje prehrane in jemanjem fosfatnih vezalcev, kot vam jih je predpisal zdravnik, ohranjati ravnovesje ravni fosfata in kalcija v svojem telesu.

Krvni tlak

Kot pri vseh zapletih, povezanih s sladkorno boleznijo, tudi tu velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Zelo pomembno je, da redno spremljate krvni sladkor in ga vzdržujete na zdravju koristni ravni ter da s pravilno prehrano in zdravili nadzorujete visok krvni tlak ter raven lipidov. Eden od stranskih učinkov okvare žil pri sladkorni bolezni je slaba prekrvavitev. Ta lahko prizadene obe roki in stopali, še posebej težavna pa je pri stopalih – če ne dobijo dovolj s kisikom bogate krvi, se na njih lahko pojavijo rane in okužbe.

Varujte svoj vid

Naš vid je dragocen in narediti bi morali vse, kar je v naši moči, da ga obvarujemo. Zato si podrobneje oglejmo, kako se vam zaradi sladkorne bolezni lahko poškodujejo oči in vid ter kaj lahko naredite, da to preprečite. Če imate sladkorno bolezen in če opazite, da vaš vid slabi ali postaja zamegljen, ne razmišljajte o nakupu novih očal. Ta sprememba je morda povezana z ravnjo krvnega sladkorja. Ko je raven krvnega sladkorja previsoka, leče v očeh zatečejo, zato se vid zamegli. Gre le za začasno spremembo; ko se bo raven sladkorja normalizirala, se bo vid povrnil. Vendar to lahko traja nekaj mesecev, tudi po tem, ko se raven krvnega sladkorja spet vrne na normalno vrednost. Zamegljen vid je lahko tudi znak resne težave z očmi. Če opazite spremembo vida, je zato zelo pomembno, da obiščete zdravnika. Diabetična okvara oči je izraz, ki opisuje katero koli bolezen oči, nastalo zaradi sladkorne bolezni. Najpogostejše so sive mrene, diabetična retinopatija in glavkom.

16 Sive mrene so verjetno najbolj znano od teh stanj in lahko prizadenejo kogar koli, ne glede na to, ali je sladkorni bolnik ali ne, čeprav se pri sladkornih bolnikih pojavijo prej kot pri drugih. Do sivih mren pride, ko leče v očesu postanejo motne ali zamegljene in ko se vid zato zamegli. Na srečo je sive mrene danes mogoče precej enostavno zdraviti s kirurškim posegom, med katerim kirurg zamenja naravne očesne leče z umetnimi. Diabetična retinopatija ali okvara mrežnice je ena najpogostejših bolezni oči pri sladkorni bolezni, povzroča pa jo nenormalno nabrekanje krvnih žilic v mrežnici. Mrežnica je na svetlobo občutljiva plast na očesnem ozadju, ki pretvarja svetlobo v električne signale.  

Signali se prek vidnega živca prenesejo v možgane, ti pa jih nato interpretirajo, da bi ustvarili podobe, ki jih vidimo – naš vid. Za pravilno delovanje mrežnice mora biti dotok krvi, ki vanjo prihaja iz mreže drobnih krvnih žil, neprekinjen. Te drobne krvne žile so občutljive na slabo uravnavanje sladkorja v krvi in se lahko, če je raven glukoze v krvi previsoka, poškodujejo. Zaradi odvečnega sladkorja v krvi se razširijo, zato nastanejo balonom podobne izbokline, imenovane anevrizme, ki se lahko zamašijo ali celo počijo, kar povzroči izgubo vida. Diabetična retinopatija običajno prizadene obe očesi, prej pa praviloma ni opozorilnih znakov. Pogosto tudi simptomov ni, čeprav se pri nekaterih pacientih pojavi zamegljen vid ali potemnjene/popačene slike v vidnem polju. Med drugimi simptomi so lahko plavajoče motnjave (pike ali temne nitke, ki plavajo v vašem vidnem polju), nihanje ostrine vida, temna ali prazna območja v vidnem polju, izguba vida in težave pri zaznavanju barv. Dobra novica je, da je mogoče proces teh zgodnjih sprememb obrniti, če jih odkrijemo pravočasno, zato je zelo pomembno, da vam redno pregledujejo vid.

V zgodnjih fazah diabetične retinopatije lahko začnejo okvarjene krvne žilice puščati v oko majhne količine krvi. Med napredovanjem bolezni je veliko krvnih žilic v mrežnici že okvarjenih, zato dotok krvi ni zadosten. Ta izguba se skuša nadomestiti tako, da zrastejo nove krvne žilice, vendar so te pogosto nenormalne in ne omogočajo zadostnega pretoka krvi. Lahko tudi zrastejo ali puščajo v steklovino (gelu podobno tkivo v središču očesa) ali pa jih spremlja zabrazgotinjeno tkivo, zaradi katerega lahko mrežnica odstopi, to pa vodi k popačenemu vidu ali njegovi izgubi. Rast teh novih krvnih žilic lahko tudi ovira normalen pretok tekočine iz očesa, zaradi česar se dvigne tlak. To stanje, znano kot glavkom, lahko poškoduje vidni živec. Če je diabetična retinopatija odkrita dovolj zgodaj, je nekatere njene simptome mogoče zdraviti. Čeprav bolezni ni mogoče popolnoma pozdraviti, ta zdravljenja pomagajo upočasniti nadaljnjo izgubo vida ali pa jo zaustaviti.

Preventiva je najboljše zdravilo

Tudi v tem primeru velja stari pregovor „preprečevati je bolje kot zdraviti“. Če ste sladkorni bolnik, so letni pregledi oči zelo pomembni, saj se diabetična okvara oči lahko razvije brez kakršne koli bolečine ali simptoma. Tak zdravniški pregled je zelo enostaven in povsem neboleč: zdravnik vam bo s posebnimi kapljicami razširil zenice, da bo lahko pregledal mrežnico na očesnem ozadju. Če bo našel kakršne koli znake diabetične retinopatije, vam bo svetoval najprimernejše zdravljenje. Kot lahko vidite, obstaja mnogo zdravstvenih zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, vendar pa lahko za preprečevanje vseh resnih težav precej naredite sami, če se jih zavedate in ustrezno ukrepate. Najpomembnejše je, da vsak dan urejate svoj krvni sladkor ter nadzorujete krvni tlak in holesterol. Povprašajte zdravnika o drugih rednih pregledih, ki bi jih morda potrebovali, in se z njim pogovorite o kakršnih koli nenavadnih simptomih ali o tem, kar vas skrbi. Pomagal vam bo narediti vse, kar je mogoče, da bi bilo zapletov čim manj in da boste ostali čim bolj zdravi.

Diabetično stopalo

Diabetično stopalo lahko prizadene kogar koli, ki ima sladkorno bolezen, izraz pa se nanaša na kateri koli zaplet ali patologijo, ki se pojavi kot neposredni zaplet diabetesa mellitusa. Obstaja vrsta težav, kot so razjede, okužbe in nevropatska osteoartropatija, znana tudi kot Charcotov sklep. Okvara živcev in slaba prekrvavitev sta glavni težavi, ki pogosto prizadeneta sladkorne bolnike. Obe lahko privedeta do žuljev in kožnih lezij, ki se lahko, če niso zdravljeni, okužijo ter povzročijo resne težave, v skrajnih primerih pa vodijo celo k amputaciji prstov ali stopala. Zato je nujno, da zaplete preprečite in za stopalo ustrezno skrbite. Tako je težave mogoče odkriti zgodaj, zaradi ustreznega zdravljenja in oskrbe pa so posledice manjše. Najprej poskušajmo razumeti vzroke in si oglejmo, kaj lahko storite, da bi dobro poskrbeli za stopalo.

Razjeda na diabetičnem stopalu

Najpogostejši spremljevalec diabetičnega stopala je razjeda na stopalu. Razjeda je vnetje ali rana, ki se ne pozdravi, koža razpade, tkivo pod njo pa je razkrito. Sladkorna bolezen ovira naraven telesni proces celjenja ran, kar pri človeku s sladkorno boleznijo pomeni, da se lezije in žulji, ki se pri zdravem človeku hitro zacelijo, lahko vnamejo. Razjede pogosto nastanejo zaradi majhnih ureznin, žuljev ali opeklin. Lahko se pojavijo tudi zaradi premajhnega čevlja, kamenčka ali grobega roba v vašem čevlju, ki se nenehno drgne ob stopalo, dokler ne nastane žulj ali koža poči. Pacienti s sladkorno boleznijo so nagnjeni tudi k okvaram živcev (nevropatiji), ki se pojavijo zato, ker je raven sladkorja v krvi dlje časa visoka. Kronična okvara živcev lahko povzroči suho kožo, zaradi česar se na stopalih pojavijo otiščanci in počena koža. Ko koža poči, lahko v telo vstopijo bakterije in povzročijo okužbo. Ker okvara živcev povzroča tudi izgubo občutenj v stopalu, je mogoče spregledati žulje in rane na otiščancih ali drugih otrplih delih stopala. Ko še naprej hodite po „ranjenem“ stopalu, se njegovo stanje poslabša, rane pa se zlahka okužijo z bakterijami.

Zdravljenje razjed na stopalu

Če razjede na stopalu niso zdravljene, so posledice lahko hude, na srečo pa se razjede na zdravljenje zelo dobro odzivajo. Če sumite, da imate razjedo na stopalu, se takoj pogovorite s svojim zdravnikom. Prvi ukrep bo polaganje zaščitnega povoja na razjedo, da se prepreči okužba in omogoči zdravljenje razjede. Medicinska sestra bo povoje redno menjavala. Morda boste napoteni tudi k podiatru, da bo odstranil morebitno trdo kožo, ki razjedi preprečuje zdravljenje, če pa je prišlo do vnetja, vam bo morda predpisal antibiotike. Odvisno od položaja in resnosti razjede vam bodo morda svetovali tudi, da nosite posebne čevlje za diabetično stopalo, ali pa vam bodo namestili opornico ali mavec, kar bo razbremenilo pritisk na razjedo in omogočilo hitrejše zdravljenje. V nekaterih primerih boste morda morali ostati na specialističnem zdravljenju v bolnišnici, npr. za izvedbo kratke operacije, s katero bodo odstranili mrtvo tkivo ali drenirali gnoj. Za preprečevanje razjed je zelo pomembno, da si redno preverjate raven glukoze in jo nadzorujete. Vsak dan morate pregledovati tudi stopalo in preveriti, ali so nastale kakšne ureznine, žulji ali kakršne koli druge spremembe. Glavni vzrok ureznin in žuljev na stopalih so premajhni čevlji, zato jih izbirajte skrbno. Vedno nosite usnjene, semiš ali platnene čevlje; izogibajte se čevljem iz plastike ali drugih materialov, ki stopalu ne omogočajo „dihanja“. Poskrbite, da se bodo čevlji dobro prilegali, da ne bodo pretesni in da vas ne bodo žulili. Idealni so čevlji na vezalke ali na ježka, ki jih po potrebi zlahka prilagodite.

Nevropatska osteoartropatija

Nevropatska osteoartropatija je še eno stanje, ki lahko zaradi okvarjenih živcev prizadene stopala sladkornih bolnikov. Po francoskem nevrologu Jean-Martinu Charcotu je imenovana tudi Charcotov sklep. To stanje pri pacientih z znatno okvaro živcev povzroča, da kosti v stopalu postajajo vedno šibkejše. Ob tem lahko pride do mikrozlomov, v hudih primerih pa se zaradi šibkosti kosti lahko sesedejo sklepi. Zaradi okvare živcev boste slabše zaznavali občutke v stopalu in morda ne boste čutili bolečine, poškodb ali sprememb temperature. To pomeni, da boste po poškodovanem stopalu najverjetneje še vedno hodili, kar bo zakompliciralo zlom in poslabšalo poškodbo. Če boste s hojo nadaljevali, se lahko zgodi, da se bo oblika stopala spremenila in deformirala. Te deformacije so dodaten dejavnik tveganja za pojav razjed na nogi. Če stopalo postane vroče ali oteče po tem, ko ste se malce udarili ali ga nekoliko poškodovali, gre lahko za prvi znak Charcotovega sklepa. Stopalo lahko boli ali pa tudi ne, lahko pordeči in/ali oteče, prizadeto stopalo pa je na otip lahko tudi toplejše od drugega stopala. Če opazite katerega koli od teh simptomov, se takoj posvetujte z zdravnikom.

Zdravljenje Charcotovega sklepa

V zgodnjih fazah, ko so kosti šibkejše, niso pa še zlomljene, bodo na vaše stopalo morda namestili mavec, da se omejijo poškodbe in prepreči deformacija. Mavec bo stopalo imobiliziral in tako se bo imelo možnost pozdraviti. V bolj napredovalih primerih bo morda potrebna operacija, s katero bodo naravnali zlomljene in deformirane kosti.

Nega stopala

Če ste sladkorni bolnik, je zelo pomembno, da stopalo dobro negujete tako, da upoštevate primeren sistem nege. Stopalo morate vsak dan tudi pregledati, da preverite možne znake razjed ali drugih težav. O vseh simptomih, ki jih odkrijete, se pogovorite s svojim zdravnikom. O vseh vprašanjih ali dvomih se pogovorite s podiatrom ali diabetologom, če ga imate, v nasprotnem primeru pa z zdravnikom v centru NephroCare.

Če imate katerega koli od naštetih simptomov, se pogovorite z zdravnikom:

  • vnete, pordele, otečene ali boleče lezije ali žulje na prstih ali stopalu,
  • počeno kožo, ki se ne zaceli,
  • občutljive ali zadebeljene nohte,
  • glivice na stopalu ali nohtih,
  • kakršne koli znake okužbe, otekanja ali izcedka,
  • spremembe obstoječih razjed ali okoliške kože.

Če te preglede redno izvajate, boste lahko vse morebitne težave odkrili zgodaj. Če jih začnete pravočasno in učinkovito zdraviti, lahko možnost za zaplete kar najbolj zmanjšate. Če si stopalo težko ogledate ali pa ga težko dosežete, prosite družinskega člana ali zdravnika oziroma medicinsko sestro v dializnem centru, naj vam ga vsak dan pregleda. Ne pozabite: Če imate težave z nadzorom ravni glukoze, je prav tako pomembno, da se pogovorite s svojim zdravnikom.

Vsakodnevni pregled stopala

  • Vsak dan preverite, ali je stopalo kje poškodovano.
  • Vsak dan ga umijte s toplo milnico in ga previdno osušite.
  • Poskrbite, da bo ves čas toplo in suho. Z nevtralno kremo poskrbite za to, da bo koža mehka in ne bo pokala.
  • Z razpršilom proti glivicam ali s pudrom za telo preprečite glivične okužbe.
  • Redno strizite nohte, za odstranjevanje otiščancev pa uporabljajte plovec (nikoli ne uporabljajte ostrih priprav).
  • Ne hodite bosi.
  • Izberite udobne usnjene ali platnene čevlje.
  • Čevlje redno razkužujte (z gazo, namočeno v formalin).
  • Ne kadite: kajenje zmanjšuje dotok kisika v stopalo in povečuje tveganje za zaplete.