Francija

Francija – dežela čutnih užitkov

Nobeno presenečenje ni, da je Francija najbolj obiskana država na svetu, saj so njena hrana, vina, kultura in življenjski slog svetovno znani. Vsako leto se 80 milijonov turistov zgrinja v Republiko, da bi uživali v galskem veselju do življenja. Celinska Francija ponuja razkošje prizorov, zvokov in vonjev, ki jih obiskovalci lahko vsrkavajo v vseh delih države – od Pirenejev in Azurne obale na jugu do bretonske obale in urbane elegance regije Île-de-France na severu. Pri tem pa ne smemo pozabiti na francoske Alpe.

Revolucionarna zgodovina

Francija ima bogato zgodovino ter ponuja neverjetno število zanimivosti in dejavnosti. Nacionalno geslo te države, „liberté, égalité, fraternité“ (svoboda, enakost, bratstvo) izvira iz francoske revolucije, ko so strmoglavili monarhe, prebivalstvo pa se je uprlo moči aristokratov, zemljiških posestnikov in katoliške cerkve. Desetletje pozneje so sledile napoleonske vojne, s katerimi je Napoleonova Francija hitro osvojila velik del Evrope, prav tako hitro, že leta 1815, pa je bila ustavljena in poražena. Danes je Francija ponosna na svoj status republike, v 20. stoletju pa je odigrala ključno vlogo pri oblikovanju Združenih narodov in Evropske unije.

Pariz – mesto sanj

Pariz, nedvomno eno najosupljivejših mest na svetu, je podoben ogromnemu, vrvečemu muzeju na prostem, čemur boste težko verjeli, dokler se ne boste v to prepričali na lastne oči. Mnogo mest je arhitekturno kaotičnih, Pariz pa je izjemno enoten: zaradi popolne prenove, ki jo je v 19. stoletju izpeljal baron Haussmann, se je srednjeveško mesto zavitih ulic in ozkih uličic spremenilo v veličastno sodobno mesto s prostornimi trgi in širokimi bulvarji. Pariz je prvovrsten svetovni turistični cilj. Večina glavnih turističnih zanimivosti mesta je severno od Sene, na desnem bregu reke (La Rive Droite). Med njimi so Eifflov stolp, območje Trocadero, umetnostni muzej Louvre (kjer hranijo Mono Liso Leonarda da Vincija), Slavolok zmage in neverjetni center Pompidou. Za nakupovanje – pa tudi za to, da opazuješ in si opažen – ni boljšega od legendarne avenije Champs-Élysées, kjer domujejo ugledne blagovne znamke (Chanel, Dior, Yves Saint Laurent, Louis Vuitton, Cartier …). Če vas zanima najnovejša francoska moda, pa se odpravite v zgodovinski veleblagovnici Galeries Lafayette in Printemps na bulvarju Haussmann v devetem okrožju.

Živeti kot Parižan

Južno od Sene, na njenem levem bregu (La Rive Gauche), se pokaže pravi, edinstven značaj Pariza. Verjetno ni noben drug kraj tako prvinsko pariški kot Rue Mouffetard, dolga, ozka, s prodniki tlakovana ulica za pešce v Latinski četrti mesta, ki jo obdaja na videz nepregledna množica pekarn, slaščičarn, kavarn, restavracij, delikates, stojnic in izjemno specializiranih, neodvisnih trgovin s hrano. Izdali vam bomo eno od najbolje varovanih skrivnosti mesta, ki jo je neverjetno lahko spregledati: tu Parižani dan za dnem nakupujejo vse za svoje kulinarične potrebe – od izpopolnjenih in najdražjih kolačev do preprostih košaric sočnih francoskih borovnic. Ni presenetljivo, da so to starinsko, a živahno in neverjetno slikovito ulico uporabili za kuliso v francoskih filmih, kot je Tri barve: Modra, v katerem je igrala Juliette Binoche.  

Tik ob Parizu je Château de Versailles, veličastna palača, ki priča o moči francoske monarhije pred revolucijo. Še starejša je Bazilika svetega Dionizija severno od Pariza, kjer je pokopan zavetnik države.

Podeželsko in rustikalno

Severna francoska obala je manj obiskana od njene sredozemske različice, a se ponaša s povsem samosvojo privlačnostjo, na primer s pravljičnim gradom Mont St. Michel. Ta je zgrajen na rtu in je odrezan od celine vsakič, ko pride plima. Leži v Normandiji, v predelu Francije, ki se nahaja najbližje Veliki Britaniji, znan pa je po svojih značilnih hišah s hrastovim skeletom in pridelavi jabolčnika. Na tem območju je tudi veliko zgodovinskih opatij, kot so Jumièges, Gruchet-le-Valasse in Bec.  

Še nekoliko dlje proti zahodu leži Bretanja, katere pokrajina je nenavadno drugačna od preostale Francije in precej bolj podobna tisti v jugozahodni Angliji. Bretonska obala se ponaša s spektakularnimi klifi, močvirji in gozdovi ter z več kot 800 otoki. Prebivalci teh krajev govorijo keltski jezik bretonščino, ki je v tesnem sorodstvu z velščino. Bretanja je polna tudi dih jemajočih gradov ter čudovitih gotskih in romanskih katedral, mnoga mesta na tem območju pa imajo še vedno v celoti ohranjene srednjeveške utrdbe. Nahajališča iz neolitika pričajo o zgodnji naselitvi tega območja.

Slikovito gorovje

Francija slovi po svojem podeželju. Francoske Alpe pozimi privabljajo smučarje in deskarje na snegu, poleti pa pohodnike. Veliko jih je nastanjenih v čudovitem Grenoblu ali v letoviščih, kot sta prizorišče prvih zimskih olimpijskih iger Chamonix in Annecy na severni obali jezera Annecy. Tu je nekaj najvišjih alpskih vrhov, na primer mogočni Mont Blanc, najvišja gora v Evropi. Pireneji, gorska veriga, po kateri poteka meja s Španijo, prav tako ponujajo mnoge možnosti za pohodništvo. Pirenejsko mesto Lurd v južni Franciji zaradi vere v zdravilne lastnosti tamkajšnje vode vsako leto obišče na milijone romarjev.

Sredozemska obala

Poleti je najbolj obiskan del Francije sredozemska ali Azurna obala, ki je dobila ime po turkizni barvi morja. Je del Provanse ter zbirališče bogatih in slavnih, pa tudi pomemben cilj lastnikov jaht. Mesta na Azurni obali so Nica, Cannes – ki vsako leto gosti filmski festival – in Monako, majcena kneževina in ena najmanjših držav na svetu, kjer sta doma kazino Monte Carlo in prestižna dirka v formuli 1 za veliko nagrado Monaka. V bližini se nahaja Korzika, sredozemski otok, ki se ponaša z več kot 200 plažami in lastnim jezikom. Nekoliko dlje v notranjosti Provanse je mesto Avignon, ki je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine, s čudovito ohranjenim zgodovinskim jedrom in srednjeveškimi obrambnimi zidovi.

Okusne poslastice

Izjemno pomemben del francoske kulture je hrana. Temelj kuhinje v tej državi je več majhnih hodov: Francozi nadvse obožujejo uživanje v bogatih okusih mesa, hedonističnih slaščic in pikantnih sirov. Preden postrežejo juho, obed običajno začnejo s prigrizki (amuse-bouche) in predjedmi (hors d’oeuvre), ki so lahko na primer polži. Nato je čas za glavno jed: običajno je mesna ali zelenjavna, na primer petelin v vinu (coq au vin) ali provansalska zelenjavna obara (ratatouille). Pred sladico je treba nujno poskusiti nekaj francoskega sira. Sladice so majhne in kalorične, mednje pa sodijo crème brûlée, eklerji (éclairs), magdalenice, profiteroli in palačinke.

NephroCare v Franciji

Podjetje Fresenius Medical Care je s svojimi dejavnostmi v Franciji začelo leta 1997 kot prvi ponudnik zasebne dialize v državi. Od tedaj smo se nenehno razvijali in trenutno smo edini ponudnik dialize, ki izvaja storitve po vsej državi. V naših centrih po vsej državi imajo naši pacienti brezplačen dostop do Wi-Fi, do dietetikov, socialnih delavcev in psihologov.

Povezane teme

Počitniška dializa v Franciji

Podrobne informacije o vseh ponujenih postopkih in delovnem času dializnih centrov NephroCare